Naš temni gozdni med nastaja na pašnem območju Klenovice in Smokvice, iz vrste javorja, ki se imenuje Maklen ali poljski javor (lat. acer campestre), po katerem je mestece Klenovica dobilo ime. Ta temni gozdni med polnega okusa nastane iz javorjeve mane, ki jo izloča čriček iz rodu Acericerus. Značilnosti manovega medu je, da vsebuje devetkrat več mineralnih snovi kot cvetlični med in počasneje kristalizira.

Zlato rumen šetrajev med rdeče nianse je zelo aromatičen, nastaja iz cvetov liburnijskega in kraškega šetraja (lat. Satureia subspicata in Satureia montana). Cvetovi šetraja so svetlo sivkaste, rožnate ali bele barve. Pojavijo se poleti, od začetka avgusta v višjih legah do oktobra ob morju. Rastlina je izjemno bogata z eteričnimi olji, med je dišeč in bister.

Žajbljev med je najbolj cenjena vrsta medu. Naš je narejen iz navadnega žajblja (lat. Salvia Officinalis), ki je na Primoskem samonikel. Raste na kamnitih tleh iz katerih črpa svojo energijo, čebele pa jo spremenijo v med. Naše čebele nabirajo med z žajblja, ki raste na strmih, golih in vetrovnih pobočjih Klenovice in Smokvice, pod vročim poletnim soncem, na prisojnih delih, ki strmo padajo v Velebitski kanal.

Od začetka junija do avgusta, ko je poletno sonce premočno, čebele preselimo v neokrnjeno naravno zavetje gozdov in travnikov na nadmorski višini od 800 do 1000 metrov. Tam, v domovanju rjavega medveda, nastane edinstveni eliksir maline, lipe, modrega glavinca, čobra, rmana, navadnega lučnika, navadne črne mete, trpotca, šentjanževke, bele detelje, travniške kadulje.