O nas

V starih časih, če se prav spomnim, konec 19. stoletja, so dedki mojih dedkov po materini strani na tem istem mestu že skrbeli za čebele. Vas Ȍmār, se nahaja na planoti 800 metrov nad morjem. Ime pomeni majhno goro, gozdiček, gozd, obdan s travniki. Danes je na območju mesta Novi Vinodolski in v njej ni niti enega stalnega prebivalca.

Tukaj so živeli težaški delavci, drvarji, ponosni hribovci, »gorjani« kot so jim rekli »poljarnarji«, ki so se naselili v nižjih legah, v središču majhne občine Ledenice.

Naseljevali so široko območje, ki se je razprostiralo od planinskih pašnikov do strnjenih gozdov ob meji Primorja, Kapele in Gorskega Kotarja. Od malih nog sem poslušal njihove zgodbe in v otroški domišljiji oblikoval svojo Arkadijo – deželo obilja in čistih ter iskrenih ljudi iz pred moderne dobe, kjer so naravne sile vedno premagale človeško zvitost/pokvarjenost.

Moji predniki so tu gospodarili z gozdom, žgali apnenec, pridobivali premog, pasli živino in čebelarili. To je bil primitiven način čebelarjenja v panjih, narejenih iz nekaj grobo tesanih desk. Spomladi so zvabili čebele iz gozda, kjer so svobodno živele in neukročeno rojile. Hranili so jih do jeseni, nato pa jih z dimom pregnali, da bi jim pokradli med in vosek stopili za sveče.

Danes, ko so se ljudje izselili zaradi surovih vremenskih pogojev, se v tem sušnem in vetrovnem okolju trudimo ravno s sodobnim čebelarstvom ohraniti spomin nanje, saj verjamemo, da narava še vedno hrani zaklade, a jih razkrije le delavnim in vztrajnim.