Proizvodi

Zlato rumen šetrajev med rdeče nianse je zelo aromatičen, nastaja iz cvetov liburnijskega in kraškega šetraja (lat. Satureia subspicata in Satureia montana). Cvetovi šetraja so svetlo sivkaste, rožnate ali bele barve. Pojavijo se poleti, od začetka avgusta v višjih legah do oktobra ob morju. Rastlina je izjemno bogata z eteričnimi olji, med je dišeč in bister. Večino šetrajevega medu pustimo čebelam, da imajo hrano za zimo. Priporočajo ga pri težavah z dihali, revmatizmu, boleznih sečil in ledvic.

Žajbljev med je najbolj cenjena vrsta medu. Naš je narejen iz navadnega žajblja (lat. Salvia Officinalis), ki je na Primoskem samonikel. Raste na kamnitih tleh iz katerih črpa svojo energijo, čebele pa jo spremenijo v med. Naše čebele nabirajo med z žajblja, ki raste na strmih, golih in vetrovnih pobočjih Klenovice in Smokvice, pod vročim poletnim soncem, na prisojnih delih, ki strmo padajo v Velebitski kanal. Njegovo ime »salvare« pomeni rešiti. Tako žajbljev med zdravi hripavost, čisti kri, krepi živce, greje želodec, pomaga pri vseh vrstah prehladov in virusnih boleznih dihal. Je antibiotik širokega spektra. Pomaga pri okrevanju po hudih boleznih. Ne obstaja boljša referenca od Hipokratovega izreka: »Kako lahko človek umre, če mu v vrtu raste žajbelj?«

Od začetka junija do avgusta, ko je poletno sonce premočno, čebele preselimo v neokrnjeno naravno zavetje gozdov in travnikov na nadmorski višini od 800 do 1000 metrov. Tam, v domovanju rjavega medveda, nastane edinstveni eliksir maline, lipe, modrega glavinca, čobra, rmana, navadnega lučnika, navadne črne mete, trpotca, šentjanževke, bele detelje, travniške kadulje. Imenujemo ga med tisočerih cvetov, zato ga predvsem priporočamo ljudem, ki so izčrpani zaradi stresa, saj povečuje psihično moč in telesno odpornost.